Rokometna oprema, da te kap, pa še klorirane brisače za povrh

Sin je začel že v prvem razredu osnovne šole hoditi na treninge rokometa, ki so jih po pouku organizirali pri našem rokometnem klubu. Sprva sem mislil, da gre za šport, ki ga bo minil. Za šport, ki je sicer v našem kraju precej priljubljen, saj drugi športi niti niso razviti, vendar se bo kasneje morda raje odločil za kaj drugega. Ne morem reči, zakaj sam do rokometa nisem čutil simpatije. Nikoli ga nisem igral in niti nisem primeren za ekipne športe. Veliko pa kolesarim in hodim v gore, saj je moj najljubši hobi alpinizem.

No, a očitno sin ne bo šel po moji poti in mojem zgledu, temveč je sam našel tisto, kar najbolj veseli njega.
Vse lepo in prav, torej. Zdaj je srednješolec in trenira trikrat ali štirikrat tedensko, čez vikend pa je na vrsti tekma. Oba z ženo sva sicer vesela, da je uspešen in greva dostikrat tudi navijat na domače tekme, naju pa gotovo oba spravlja ob živce njegova rokometna oprema. Lahko bi rekel, da jo je po vsej hiši polno, saj je treba drese pač redno prati. Ampak kaj, ko pranje ne pomaga kaj dosti – majice in kratke hlače še vedno smrdijo po znoju, pa naj se še tako perejo in naj moja žena kupi tak ali drugačen prašek oziroma tak ali drugačen mehčalec!

Ampak, da vam bo težava s sušenjem oblačil po vsem stanovanju in vonjavami v našem stanovanju še bolj jasna, naj povem, da se je po sinovem zgledu tudi hči odločila za šport. No, rokometna oprema pri njej ni problem, saj se je odločila, da ji žoga sploh ni všeč in si je raje izbrala plavanje. Pravzaprav jo je že kot štiriletnico nad njim navdušila žena, ki jo je začela voziti na tečaj za malčke, nato pa so se iz tega razvili redni treningi. In če je kdo mislil, da so kopalke majhne in z njimi torej ne morebiti težav, se je seveda zmotil. Kopalke so že majhne, brisača pa je velika (tudi dolge lase je treba pogosto zmočiti, se ve), in tako v našem stanovanju dodatno zaudarja še po kloru – ta res za nekaj časa prežene vonj po znoju, ki ga prinese rokometna oprema, a ni kaj veliko bolj prijeten.
Se sprašujete, kako se sploh znajdemoč Pravzaprav težko. V dvoinpolsobnem stanovanju imamo kar tri stojala za perilo. Eden je za vsa običajna oziroma vsakdanja oblačila, na drugem vedno vidijo kopalke in brisače, tretjega krasi rokometna oprema. Jaz pa sem se takrat, ko sva se z ženo vselila v stanovanje sekiral, če nisva izbrala prevelikega kavča in je dnevna soba videti preveč natlačena…