»Ljubezen gre skozi želodec!« je znan rek, ki bi si ga morali vzeti k srcu predvsem tisti, ki še iščejo (pravega) partnerja. Tudi, če ne kuhate tako pogosto in dobro kot Jamie Oliver, naj bo vaša kuhinja vedno pospravljena in urejena (tudi koš za smeti, hladilnik, štedilnik, pečica, pomivalni stroj Winterhalter, okenska polica, tla …). Bodite vedno pripravljeni in imejte v hladilniku vsaj nekaj živil, ki jih boste lahko ponudili nenapovedanemu obiskovalcu.
V neki knjigi sem prebrala zanimivo trditev, da v današnjem času hitre prehrane težave v partnerstvu naraščajo obratno sorazmerno z upadanjem zanimanja za klasično pripravo hrane. Kaj je lepšega, kot pa v dvoje sekljati, rezati, mešati, okušati, eksperimentirati in potem skupaj pojesti? Partnerja lahko pri delu v kuhinji tudi zelo dobro spoznamo: je ustvarjalen, len, zadržan, rad eksperimentira, je samostojen, previden, skopuški, ga ni sram priznati, da nečesa ne ve. Pri kuhanju pa niso pomembne le kalorije, ampak tudi življenjska energija qi, ki je shranjena v živilih.
Dnevna soba
Največji ubijalec romantike in spolnosti (in na sploh harmoničnega družinskega življenja) je televizor. Če tega ne verjamemo, lahko naredimo preizkus: en teden brez televizorja. Prvi večer še gre, drugi in tretji večer pa se bodo pojavili pravi simptomi odvisnosti: razdraženost, zdolgočasenost, nemir … Televizor ponavadi zaseda osrednje in najboljše mesto v dnevni sobi, dobro bi bilo razmisliti vsaj o tem, da bi ga prestavili v kakšen drug, malo manj ugoden kot. Zelo verjetno boste potem večkrat pogledali svojo drago/dragega kot pa televizijski zaslon.
Dnevna soba je prostor, ki najbolj odraža naš odnos do partnerstva, zato iskalci partnerja pozor! Staro, zanemarjeno pohištvo, madeži na stenah, neudobno in oguljeno sedežno pohištvo, prah in umazanija, posušene lončnice in gole stene ne delujejo vabljivo – potencialnega partnerja bo to prej odgnalo kot pa zvabilo naprej v spalnico. Potencialni partner mora čutiti, da je zaželen, da smo (fizično in v srcu) naredili prostor za njega.
Na začetku moje svetovalne kariere sem svetovala mlajši ženski, ki si je že dolgo prizadevala, da bi našla pravega partnerja. Poskušala je že z meditacijo, jogo, vudujem, čarovništvom, prerokovanjem, zdaj pa je bil na vrsti še feng shui. Njeno stanovanje je bilo zelo natrpano s stvarmi. Ne toliko s pohištvom kot z različnimi okrasnimi predmeti, kot so svečniki, zavese, škatle, slike, mobili, stoli. Prosila sem jo, naj si predstavlja, da po nekaj uspešnih zmenkih povabi partnerja v stanovanje, on pa jo v navalu strasti že v hodniku vzame v naročje in jo želi odnesti v spalnico.
Bi mu to sploh uspelo? Se ne bi najprej zadel ob komodo, potem bi se spotaknil ob čevlje, ki so razstavljeni po tleh, če bi se mu uspelo prebiti do dnevne sobe, bi mu okrog glave bingljal mobile, na poti v spalnico bi prevrnil sobno fontano, do postelje pa bi se moral prebiti skozi labirint zaves (romantika?) in stolov. Mlada dama je takoj uvidela, da je doslej svojemu bodočemu partnerju nastavljala ovire, morala pa bi mu »očistiti« pot do sebe.